Shranimo še zadnjo ozimnico in pripravimo sadovnjak na naslednjo sezono
Za pravilno rast in dober pridelek potrebujejo sadna drevesa pravilno prehrano. Porabijo veliko hranil, zato jim jih je potrebo zagotoviti s pravočasnim gnojenjem.
Jesensko založno gnojenje
Z jesenskim gnojenjem želimo doseči in zagotoviti popolno prehrano sadnih vrst v kombinaciji s spomladanskim gnojenjem. Pri jesenskem gnojenju je poudarek na hranilih, ki so počasi topna in jih je potrebno dodajati založno v tla, kar pomeni gnojenje na dolgi rok. Tu je poudarek na fosforju (P), kaliju (K) ter mikro hranilih, kot sta npr. bor in magnezij.
Pravi čas za založno gnojenje je jesen, ko rastlinam odpade listje. Hranila dodajamo v tla za daljše obdobje, kar pomeni, da so rastlini na voljo tudi več let. Gnojila dodajamo na del tal, kjer je najmočnejši in najbolj razvejan. Hranila črpajo drobne koreničice, ki so v zgornji plasti tal in več jih je na obodu koreninskega sistema. Ta del je v širini oboda krošnje ali večinoma še širše. Gnojimo tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in vržemo pest gnojila. Pri težkih, glinenih tleh uporabimo železen drog, s katerim naredimo luknjo v tla in v njih nasujemo gnojilo. Luknje delamo v cik-cak vzorcu.
Ste vedeli?
Letošnje leto je bilo tudi sadno drevje pod močnim vplivom obilnih padavin ali celo poplav. Ob tem se je izpralo ogromno hranil iz tal. Tla so izčrpana, zato že sedaj založno gnojimo za novo sezono.
Kje gnojimo?
Pri sadnem drevju je koreninski sistem širok najmanj toliko kot je obseg krošnje. Večinoma je še obsežnejši. Glavne, debele, močne korenine so v globini in v njih se shranjuje presežek hranil. Koreninski sistem, drobne korenine, ki črpajo hranila in vodo, so pa v zgornji plasti tal, večinoma v globini okoli 25 cm. Vedno gnojimo stran od debla, po pasu bliže obodu krošnje. Gnojimo tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in vržemo pest gnojila. Pri težkih tleh lahko uporabimo tudi železen drog, s katerim naredimo luknje v tla in vanje nasujemo gnojilo. Luknje delamo v cik-cak vzorcu. Na ta način globinsko gnojimo.
Katero gnojilo uporabiti?
Pri sadnem drevju, npr. jablana, je potrebno vedeti, kakšne potrebe ima rastlina po hranilih. Potreba po kaliju (K) je enaka kot po dušiku (N). Dušik je hitro topno gnojilo, ki je pomembno za rast rastline, a jeseni gnojimo založno s poudarkom na fosforju in kaliju, ki sta počasi topni hranili. Dodajanje kalija jeseni izboljša odpornost na nizke temperature, da drevesa bolje prezimijo. Dovolj kalija pomeni večjo kakovost plodov z višjo vsebnostjo sladkorja. Zato v jesenskem času uporabimo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje veliko kalija in fosforja. Dodani ima pa tudi mikrohranili, bor in magnezij. Bor vpliva na kakovost cvetnega prahu, kar pomeni boljšo oprašitev. Magnezij preprečuje listno bledico, saj igra pomembno vlogo v procesih fotosinteze.
Kako pravilno shraniti sadje za ozimnico
Za ozimnico, oziroma prezimovanje sadja doma, uporabljamo predvsem jabolka in za krajši čas tudi hruške in kakije. Pri tem upoštevajte nekaj osnovnih usmeritev:
- Plodovi, morajo biti čim bolj podobni (enaka velikost, enaka zrelost).
- Plodovi naj bodo čvrsti, ker so tako bolj odporni na pojav gnilobe.
- Shranjujemo le v čisto embalažo in po možnosti razkužen prostor (stene prebarvamo z apnom).
- Sadeže zložimo le v eno plast.
- Temperatura prostora naj bo čim bliže ničli, okoli 2 - 5 °C, a ne sme zmrzovati. V primeru zmrzovanja bodo plodovi propadli.
- V prostoru naj bo visoka zračna vlaga (80 – 92 %). Če bo nizka, bo prišlo do izgube vode v medceličnem prostoru in venenja - sušenja plodov.
- Prostore zračimo vsaj trikrat na teden. S tem se izognemo previsoke količine ogljikovega dioksida, zaradi katerega plodovi propadejo, hkrati pa izločimo tudi etilen, s čemer se izognemo prehitremu dozorevanju.
Ozimnico zaščitimo pred mišmi in podganami
Pozimi ne tekne skladiščeno sadje le nam, temveč tudi mišim in podganam. Ker skladiščne prostore redno zračimo, je pomembno, da na okna in zračnike namestimo žičnato mrežo, s čimer preprečimo dostop do sadja. Ni nevarno le dejstvo, da ti škodljivci pojedo sadje, temveč prenašajo mnoge bolezni, zato so nevarni njihovi iztrebki in urin. Da zmanjšamo možnost uničenja sadja, nastavimo Ratimor mehko vabo. Vabo namestimo na več mest v skladiščih prostorih, da uničimo morebitne škodljivce. Kombiniramo jo lahko tudi z Ratimor pastjo za miši, katere močna vzmet zagotavlja takojšnjo sprožitev ter nudi hitro in učinkovito rešitev za ulov.
Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo s podatki o proizvodu.