Sanacija v poplavah premočenih in poškodovanih notranjih zidnih površin

Notranje stenske in druge bivalne površine, so ob poplavah neizbežno prekomerno premočene in prepojene s poplavno vodo, poleg tega so lahko tudi kontaminirane z različnimi nevarnimi snovmi, med njimi poseben problem predstavljajo površine, ki so bile v stiku z vodo, ki je bila onesnažena z izlitim kurilnim oljem ali fekalijami. Postopek sanacije takih površin je  zahteven in ga je možno določiti šele na osnovi izsledkov ogleda vsakega konkretnega objekta posebej.

Pred kakršnim koli sanacijskim posegom, je premočene površine potrebno ustrezno izsušiti, saj bo v nasprotnem primeru sanacija na daljši rok neuspešna. Upoštevati moramo tudi objekte, katerih konstrukcija sestoji iz lesenih elementov, ki se morajo prav tako brezpogojno ustrezno izsušiti. V primeru, da vlaga ostane ujeta v leseni konstrukciji, destruktivno vpliva na statično lastnost in resno ogrozi stabilnost objekta.

Splošni napotki za pripravo prizadetih površin pred začetkom sanacijskih postopkov:

• Osnovno čiščenje in dezinfekcija premočenih zidnih površin: odstranitev naplavin, pohištva, talnih oblog (zlasti tistih, ki preprečujejo izsuševanje talnih površin – v nasprotnem primeru se nasičena vlaga iz tal usmerja v zidove), raznih stenskih oblog brez oprijema, mavčno kartonskih plošč, ki so bile več ur v stiku z vodo.

Sledi čiščenje površin z vodo in mešanico običajnih gospodinjskih čistil ali pranje površin pod tlakom, če je možno tudi s toplo vodo. Pri ročnem čiščenju bolj trdovratnih madežev lahko uporabimo tudi mehko krtačo. Upoštevajmo tudi višino čiščenja stenskih površin, saj so zaradi večurne obremenitve z vodo zidovi navlaženi še 50 do 100 cm nad nivojem poplavljanja. Če imamo možnost, ostanek vode s talnih površin odstranimo z namenskim sesalcem. Za dezinfekcijo površin, ki so kontaminirane s fekalijami ali drugimi strupenimi snovmi, se ravnamo v skladu z navodili pristojnih služb. Za dezinfekcijo predmetov in sten vam priporočamo Dr.

House razkužilo v razpršilu, ki učinkovito uničuje bakterije in mokroorganizme.

V primeru, da površine niso v večji meri kontaminirane, za zaščito in preprečevanje mikrobnega delovanja ter razraščanja alg, priporočamo uporabo ALGICI[1]DE Plus (spray ali concentrate).)

• sušenje: Pred izsušitvijo površin so vsi kakršnikoli sanacijski postopki nesmiselni, saj sveži materiali nimajo možnosti sušenja, vlaga negativno vpliva na oprijem, poleg tega se ob takih pogojih na sveže obdelanih površinah tvorijo zidne plesni in alge.

Za najhitrejšo izsušitev prizadetih površin, svetujemo uporabo namenskih kondenzacijskih sušilnih naprav, ki so opremljene tudi z grelniki – na ta način iz navlaženih prostorov lahko odvzamemo 50 do 70 l/dan vode.

Sušimo lahko tudi s prezračevanjem in intenzivnim ogrevanjem, vendar je ta opcija počasnejša zlasti, če sušimo kletne prostore, ki za izsuševanje potrebujejo precej več časa.

Pri talnih površinah, kjer se nahaja sloj toplotne izolacije, nam sušenje močno ovira polietilenska folija pod estrihom, zato je v takih primerih potrebno vpihavanje zraka, ki ga strojno dovajamo skozi namensko izvrtane luknje, ki morajo biti pravilno pozicionirane – tak poseg naj opravi strokovnjak.

Pred pričetkom saniranja se prepričajmo, da je vlaga v podlagi pod 5%.

Vlago v podlagi preverimo s kontaktnim vlagomerom, pri meritvah svetujemo posebno previdnost v kotnih delih, saj se večinoma na takih mestih, kjer se kotno stikajo stene s tlemi, površine sušijo dlje in so še vedno nasičene z vlago.

Ponovna zaščita zidnih površin pred mikrobnim delovanjem: Na površinah, kjer so se pojavile zidne plesni ali alge, moramo le-te ustrezno sanirati, saj bi se nam v nasprotnem primeru lahko pojavile kasneje po sanaciji.

Pri sanaciji zidnih plesni je zelo pomembno, da jih ne poskušamo odstraniti na suho, saj v takem primeru spore raznašamo po prostoru in s tem sejemo tudi po drugih površinah, poleg tega je tudi nevarno vdihavanje le-teh, saj so zdravju precej škodljive, zato okužene površine najprej le umijemo z vlažno krpo. Za nadaljnji postopek priporočamo uporabo kurativnega biocidnega pripravka ALGICIDE Plus spray (pripravek s pršilko) ali ALGICIDE Plus concentrate (redčenje z vodo v razmerju 1:4).

ALGICIDE Plus spray pred uporabo dobro pretresemo, ga nanesemo na okužene površine in pustimo delovati 8 do 12 ur oziroma preko noči, enako storimo tudi, če uporabljamo ALGICIDE Plus concentrate (s predhodno pripravo – redčenje z vodo v razmerju 1:4) V primeru močneje okuženih površin priporočamo dvoslojni nanos prav tako v razmaku 8 do 12 ur. Za nanašanje lahko uporabimo tudi pleskarski čopič ali pleskarski valjček. Pred nadaljnjo obdelavo morajo biti tretirane površine povsem suhe.

Napotki za sanacijo zidanih stenskih in stropnih površin, kjer so poškodbe zaradi močenja le površinske, torej je potrebno le plitvo krpanje, fina izravnava in barvanje.

• Odstranjevanje odstopajočih ali slabo oprijetih barvnih nanosov, odstopajočih slojev izravnalnih mas, ali ometov: če so bile zidne površine pred barvanjem zglajene: odstopajoče barvne nanose in sloje izravnalnih mas odstranimo s pleskarsko lopatico; če je potrebno, očiščene površine tudi obrusimo (najprimernejši so brusni papirji štev. 80 do 120); v primeru pojava solitra, površino očistimo z mehkejšo krtačo.

Da se prepričamo o stabilnosti površin na večjih debelinah, preverjanje izvedemo s pritrkavanjem in v primeru votlega donenja je to že zanesljiv signal, da imamo na površini slabo oprijete sloje in jih moramo odstraniti do čim bolj »zdravega«

• Nanos izravnalne mase, pred zaključnim barvanjem: površine na mestih poškodb popravimo s primerno izravnalno maso, izbira je odvisna od obsega in globine poškodb. JUBOGLET Nivelin D, je izravnalna masa, s katero lahko krpamo lokalne poškodbe do globine 6 mm (v dveh slojih lahko tudi več), kot tudi izvajamo ploskovno izravnavo. Kjer pričakujemo pojav razpok ali podobnih anomalij, lahko v spodnji sloj utopimo JUBIZOL armaturno mrežico 145 g.

Za končno fino izravnavo pred barvanjem, pa priporočamo dodatno glajenje površin z izravnalno maso JUBOLIN P 25 Fine, P50 Extra fine, ali JUBOGLET Nivelin 0-3. Pred finim glajenjem na pripravljene površine nanesemo osnovni premaz AKRIL Emulzija, ki ga redčimo z vodo v razmerju 1:1.

Pred nadaljnjim saniranjem pustimo površine, da se ustrezno posušijo.

• Blokada madežev: ker so bile zidne površine prepojene z nečisto vodo, lahko pričakujemo, da bodo že po prvem sloju barvanja na površino preko izravnalne mase migrirali madeži, katere z običajno zidno barvo ne bo mogoče prekriti, zato priporočamo enoslojni ali dvoslojni (izjemoma tudi troslojni) nanos bele notranje zidne barve Jupol Block; ta v veliki meri že v prvi sloj učinkovito blokira večino iz podlage raztopljenih lahko in hitro topnih snovi in v večini primerov prepreči ali vsaj močno zmanjša njihovo migracijo v vrhnje barvne nanose. Pri tem velja opozorilo, da JUPOL Block uporabimo le, ko so stene temeljito globinsko posušene.

• Dekorativno barvanje: Jupol Block je že sam primeren za zaključno barvanje saniranih zidnih površin, če bodo te bele ali v pastelnih barvnih odtenkih. V primeru barvanja z JUPOL Block le v enem sloju, lahko barvanje zaključimo praktično s katero koli barvo blagovne znamke JUPOL. Kot preventiva kasnejšemu pojavu zidnih plesni in alg priporočamo uporabo notranje barve JUPOL Citro, v primeru zahteve po močnejših odtenkih in pralnih površinah, pa lahko izberemo JUPOL Gold, v katerega lahko dodamo fungicidni pripravek JUBOCIDE Plus, ki je namenjen preprečevanju rasti zidnih alg in plesni na barvanih površinah.

V primeru, da barvamo površine, ki med sanacijo niso bile v celoti fino glajene, priporočamo fino brušenje strukture obstoječih premazanih površin, da v čim večji meri izenačimo končno strukturo suhega filma.

Napotki za sanacijo klasičnih zidnih površin, ki imajo globoke poškodbe in je potrebna sanacija z grobim izravnavanjem oziroma novim ometavanjem.

• Odstranjevanje obstoječih barvnih nanosov in ometa klasično obdelanih zidov: če pri preverjanju stabilnosti obstoječih slojev s pritrkavanjem ugotovimo, da so medsebojno razslojeni, torej zvenijo votlo, jih je potrebno odstraniti do stabilne podlage, kar pomeni, da jih je potrebno odstraniti celo do surove opeke. V večini primerov je tak poseg potreben le na lokalnih mestih, lahko se pa zgodi, da bo odstranitev potrebna na celotni površini. Odstranjevanja šibkih slojev se lotimo tako, da (uporabimo udarno kladivo z nastavkom z razširjenim dletom) v celoti odstranimo oslabljen omet, izravnalne mase in barvne nanose; to je največkrat najbolje izvesti že v fazi čiščenja površin

• Groba izravnava površin: morebitne lokalne poškodbe do globine 2 do 5 cm popravimo s podložnim ometom JUBOSAN W120 (enoslojni nanos največ v debelini 3 cm, za večje debeline izvedemo dvoslojni nanos)

• Nanos sanirnega ometa: na grobo pokrpane površine nanesemo najprej sanirni obrizg JUBOSAN W110, nato pa še sanirni omet JUBOSAN W130 (v debelini najmanj 3 cm, pri večjih debelinah kot 6 cm pa predhodno nanesemo še JUBOSAN W120). Zaradi končnega izgleda celotne površine, svetujemo da, končni sloj preplastimo po celotni površini, seveda s predhodno ustrezno pripravo podlage.   

• Dekorativno barvanje: zaključno barvanje saniranih zidnih površin se izvede z dobro paropropustno barvo: JUPOL Bio silicate, JUPOL Bio apnena notranja barva, JUPOL Citro, notranja barva z učinkovito zaščito filma pred plesnimi ali JUPOL Classic z dodatkom sredstva za preprečevanje zidne plesni JUBOCIDE Plus.