Zaščitimo zelenjavni vrt pred polži

Takoj, ko rastline posadimo na prosto ali iz semen zrastejo sadike, je treba naš vrt zaščititi pred morebitnimi napadi bolezni in škodljivcev. Številne pridelovalce vrtnin, poljščin, okrasnih rastlin, in sadja jezijo sluzavi obiskovalci – polži, ki so skoraj na vsakem koraku. Običajno so najbolj ogrožene tiste kulture, ki jih pridelujemo na težjih, karbonatnih tleh, saj se takšna tla veliko počasneje osušijo kot peščena, iz katerih dež hitro odteče v podtalje. Pri tem je pomembna pravilna oskrba in prehrana, pa tudi neposredna zaščita rastlin.

Kaj vemo o polžih?

Naše vrtove napadajo kopenski pljučarji. Mednje spadajo lazarji, slinarji in veliki polži. Skoraj neškodljiva pa je družina polžev s hišicami.

Polži z jezikom strgajo mlade, mehke dele rastlin, na starejših pa izjedajo velike luknje, objedajo tudi kaleče ali mlade rastline. Pogosto jih onesnažijo tudi z iztrebki in sluzjo. Poškodbe nato vodijo k zmanjšani kakovosti in količini pridelka.

Polži pa so lahko tudi koristni. V vrtovih in na drugih površinah opravljajo tudi pomembno nalogo – pojedo tudi ostanke razkrajajočih rastlin in/ali poginulih živali ter so hrana mnogim živalim,…

Kdaj lahko pričakujemo naval polžev?

Za razvoj polžev je bistvenega pomena vlažnost tal. Množičnejši pojav polžev lahko pričakujemo po milih zimah in vlažni pomladi ter poletju. Razlog za njihovo prerazmnožitev je tudi dejstvo, da so prilagodljivi jedci.

V primeru, da imamo za poti v vrtovih položene lesene deske, bomo polže preko dneva pogosto našli v varnem zavetju pod njimi.

Za razvoj polžev so najugodnejše temperature med 12°C in 22°C in z 20- do 30 % vlažnostjo zemlje. V času neugodnih vremenskih razmer se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje v zemlji: pod kamni, trohnečim lesom, v premokrem kompostu z veliko ostanki hrane, v živih mejah ipd. Polži s hišico se v takšnih razmerah skrijejo v svojo hišico, za sabo pa s posebnim apnenim pokrovčkom tesno zaprejo ''vrata''. V suhem vremenu so aktivni ponoči (običajno med 21. in 1 uro), v deževnem pa tudi podnevi. Večjo škodo povzročajo zlasti v posevkih na senčnih in vlažnih legah.

Kako omilimo ali preprečimo škodo, ki jo povzročajo polži?

Polži so ali pa lahko postanejo huda nadloga, vendar naš cilj ne sme biti njihovo popolno uničenje, ampak le zmanjšanje njihovega števila na znosno raven. Pomemben preventivni ukrep je čiščenje zarasti ob robovih vrtov, jarkov, poti. Porežemo veje grmov, ki se dotikajo tal, odstranimo odpadlo listje in plevele, pod katerimi se skrivajo, saj so zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže in v ugodnih razmerah bodo za potešitev svoje lakote ''vdirali'' na naše vrtove. Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične pozno poleti ali zgodaj jeseni. Jeseni in spomladi bodimo pozorni na gnezda z jajčeci in jih takoj po odkritju uničimo.

Kaj storimo, ko se pojavijo polži?

Poznamo različne, bolj ali manj humane načine:

Namestitev nekaj centimetrov visokih ''varovalnih ograj'' iz pocinkane pločevine na robovih vrtov, s katerimi mehansko preprečujemo prehod polžev v naše vrtove.
Potrosimo ''obrambne pasove'' iz suhe žagovine, ostrega peska, smrekove iglice, ječmenove pleve, posušene in zdrobljene jajčne lupine, apno, kameno moko ali lesni pepel iz materialov, ki polžem odvzamejo vlago in preprečujejo prehod. Pasove je potrebno po vsakem dežju obnoviti.
Pobiranje polžev zjutraj in zvečer je okolju zelo prijazna, vendar zamudna metoda. Za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo: vlažne krpe, kose trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na polovico prerezane kumare, bananin olupek,....

V pomoč so tudi vabe s pivom (v tla zakopljemo posodice z gladkimi robovi, ki jih zvečer do 2 oz. 3 cm pod robom napolnimo s pivom (za ulov rdečega lazarja mora biti posoda večja, s pivom pa jo napolnimo le do 1/3).
Naselitev naravnih sovražnikov polžev: krti, žabe, krastače, ježi, miši, ptice in hrošči brzci ter vinogradniškega polža, ki se prehranjuje z jajčeci polžev golačev. Če imamo možnost, naselimo na kmetije indijske tekačice – vitke, pokončne race, ki imajo na svojem jedilniku najrajši polže.
Z obdelavo tal razdremo razpoložljiva naravna zavetišča in obrnemo jajčeca na prosto, da se v toplem vremenu posušijo. Prekopavanje tal opravimo pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času rahljajmo zemljo, saj tako prekinemo mirovanje polžev.
Uporabljajmo le dozorel kompost, saj nedozorel kompost spodbuja razmnoževanje polžev.
Če z izvajanjem prej omenjenih ukrepov nismo dovolj uspešni ali skušamo populacijo polžev obvladovati na večjih površinah, lahko uporabimo tudi sredstva za zatiranje polžev – limacide. V naših kmetijskih trgovinah so na voljo limacidi na podlagi železovega (III) fosfata (dovoljeni so tudi v ekološki pridelavi) in metaldehida. Vsi pripravki niso primerni za uporabo v vseh kulturah, zato pred uporabo kateregakoli pripravka obvezno preberite in upoštevajte navodilo o uporabi, ki je priloženo sredstvu!

Polži so trdovratna nadloga. V boju z njimi bomo uspešni predvsem takrat, ko bomo pri zatiranju kombinirali različne ukrepe.

Naravna odvračala za polže so:

pelin, origano, timijan, žajbelj, meta, koromač, preslica, bela gorjušica, česen, kapucinka, ognjič, kozmeja, grobeljnik, suhe rože, plavica, hortenzija, potonika, teloh, krvomočnica … Odvrača jih tudi: vonj bezga, vratiča, rmana, preslice, praproti, … Nekatere lahko uporabimo tudi kot zastirko, lahko pa pripravimo tudi zastirko iz akacijevega lubja, zmulčanega hrastovega listja in podobno.

Zatiranje polžev z naravnimi sredstvi

Polži poškodujejo rastline tako, da z jezikom, ki je oster kot strgalo, prizadenejo mlade, mehke dele rastlin. Za dolgotrajno ekološko zaščito rastlin pred polži uporabimo Bio Plantella Arion proti polžem. Ta je učinkovit proti trem glavnim vrstam polžev, poleg tega pa je izjemno odporen na dež – do 14 dni. Potresemo ga zvečer, ko polži prilezejo iz svojih skrivališč. Vabo za polže v obliki modrih zrnc potresemo po gredicah v bližini rastlin. Ker so modra zrnca zelo ješčna in polžem zelo slastna, vaba deluje takoj in polžem preprečuje, da bi se prehranjevali z rastlinami.

Priročna embalaža je odporna na vlago in vremenske vplive, poleg tega pa zaščitni zamašek varuje pred nepravilno uporabo zlasti otroke. Povsem pa je izdelek neškodljiv tudi koristnim organizmom (ježem, deževnikom, čebelam …) ter hišnim ljubljenčkom.

Zvišajmo odpornost rastlin

Če rastline dobro opazujemo, lahko ugotovimo, da se škodljivci lotijo le oslabelih rastlin. Rastline potrebujejo za krepitev svoje odpornosti pravilno prehrano, ravno tako kot ljudje pa potrebujejo tudi vitamine iz skupine B, ki jih varujejo proti stresu. Te vitamine jim preskrbimo z dodajanjem tekočega organskega gnojila Bio Plantella Vita. Vita je pripravljena naravna hrana za vse vrste rastlin, ki jo na začetku rastne dobe dodajamo v tla, kasneje pa skozi liste. Na ta način poskrbimo, da ima rastlina lepše razvit koreninski sistem, in večjo listno maso, kar je seveda pogoj tudi za večji pridelek. Rastline so tako tudi bolj odporne proti boleznim, škodljivcem in vremenskim pogojem, kot so: mraz, suša in toča. Kadar nam nalivi in toča pridelek poškodujejo, rastline takoj poškropimo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, saj si bodo na ta način zaradi vitaminov, aminokislin, huminskih kislin in ogljikovih hidratov, ki jih ta pripravek vsebuje, hitro spet opomogle.

Da bodo še bolj bujno rasle po poškodbah, katere so jim zadali polži, uporabimo hitro delujoče gnojilo Plantella Vrtnarsko gnojilo. Nov izdelek blagovne znamke Plantella je prilagojen negi vseh vrst rastlin, kar pomeni, da z njim lahko negujete vse rastline na vašem vrtu ali sadovnjaku.

Plantellini strokovnjaki

Nazaj